Do višjih in visokih častnikov, so čini za vse gasilce enaki, tako za organizacijsko raven društva, kot za operativni del društva. Čine gasilci pridobimo s temeljnim gasilskim usposabljanjem, v stopnje pa napredujemo glede na čas v prejšnjem činu, ali glede na opravljeno dodatno gasilsko usposabljanje (specializacija).
Pri višjih in visokih gasilskih častnikih, pa se čini razdelijo na dve področji, ki delujeta v društvu, in sicer na operativno in organizacijsko. Čine za organizacijsko smer nosijo na svojih ramenih predsedniki, podpredsedniki, tajniki, . . . . Se pravi organizacijski kader društva. Čine za operativno funkcijo pa poveljniki, podpoveljniki, ter pomočniki poveljnikov, . . . . To so gasilci, ki izvajajo naloge, katere jim naložijo organizacijski častniki, ter naloge, katere dobijo preko sistema zaščite in reševanja (se pravi intervencije . . . ). Tako je sistem sestavljen v teoriji, v praksi pa marsikje organizacijski kader aktivno deluje tudi v operativi (hodi na intervencije), vendar ima v operativi glavno besedo poveljnik, podpoveljnik ali častnik z operativnim činom. Četudi je čin poveljnika nižji od čina predsednika mora predsednik spoštovati in delati po navodilih poveljnika (delovanje operative, intervencije).
Podrobnosti in dodatni pogoji so navedeni v pravilih gasilske službe prostovoljnih gasilcev.